SEDMA LASTNOST V PRABITI JE USMILJENJE

Ljubezen in usmiljenje sta več kot modrost in pravičnost! Zato se po ljubezni in po usmiljenju, tako boš eno z menoj in eno z njim, ki je v meni in iz katerega izhajam kot človek.

Bodi pa zelo usmiljen, tako boš tudi ti dosegel veliko usmiljenje! Ne pozabi na reveže! Vsi ti so moji bratje! Kar storiš njim, storiš meni in jaz ti bom povrnil stoterno.

Pomoč z usmiljenjem

Poglej okrog sebe in videla boš, kako svet napreduje na področju posvetnih znanosti, umetnosti in novih odkritij; ljudje raziskujejo najskrivnostnejše sile narave in Jaz dopuščam, da so jim podrejene vse Moje stvaritve, ker sem vse to čudovito ustvaril v prid vseh Svojih otrok. Toda v kakšen namen se uporabljajo vse njihove znanosti? Samo za to, da bi sebe obogatili s posvetnimi zakladi, ali da bi stregli svojemu napuhu in prevzetnosti. Pri tem pa premožni povsem pozabljajo na svoje revne brate, ki se vse globlje pogrezajo v bedo in pomanjkanje in v svoji stiski kličejo k Meni, naj jim pomagam in se jih usmilim.

Pot usmiljenja

Sin usmiljenja je Adam in naj bi vzpostavil pot in snov, ki je postala otrpla ter je zastrla vse duhovno življenje, zopet pripeljala nazaj k njenemu izvoru. In v ta namen mu je bila dana svobodna volja. Toda z grehom neposlušnosti do Prabiti je izgubil svobodo in padel z vsemi svojimi potomci vedno globlje pod sodbo smrti, iz katere ni bilo več upanja rešitve. Tedaj je posredovala neskončna Moja ljubezen in usmiljenje Večnega, da bi kot Sin človekov zavit v zemeljsko snov, osvobodil ustvarjena bitja in jih pripeljal nazaj k njihovemu prvotnemu in večnemu namenu.

Dana pot

Kako bi se naj ne usmilil Svojih revnih otrok in jih odrešil njihovega težkega jarma duhovnega in telesnega suženjstva!? – In kako naj bosta dana milost in usmiljenje tistim, ki sami milosti in usmiljenja ne poznajo!? SAMO S SVOJIM PRIHODOM NA TO IZBRANO ZEMLJO!

Pot

Zato je skrajni čas, da z vso resnostjo zopet pripeljem Svoje otroke na pravo pot. Toda žal to ne gre več z blagimi sredstvi, ampak samo z vso strogost jo sodbe. Saj tudi pregovor pravi: »Kdor noče poslušati, mora občutiti!« In tako moram dopustiti, da se zgrnejo nad narode – prav zato, da se v svoji brezmejni zaslepljenosti ne bi pogreznili v večno smrt – resne kazni.

Svaril sem in še vedno svarim tako vsakega posameznika, kakor tudi cele narode s tem, da jim pošiljam bolezni, dopuščam neuspehe pri njihovih posvetnih špekulacijah, svarim jih z vojni, draginjo in podobnim. Dopustil sem in dopuščam, da si ljudje s svojo svojeglavostjo pogosto sami sebi škodujejo. In vendar je vse to največkrat zaman! Ljudje vedno iščejo vzrok za vse te neprilike drugod in ne pri sebi. V krivdo Meni, njihovemu dobrotljivemu in potrpežljivemu Usmiljenju. Treba je vselej pravično hoditi po Mojih poteh, ki sem vam jih začrtal, če želite biti deležni Moje milosti.

Bodite usmiljeni do vsega življa!

No responses

Be the first to comment

Dodaj odgovor

Select Language