PETA LASTNOST V PRABITI JE RESNOST

Resnost je značaj. V resnosti bodimo vztrajni v plemenitenju našega značaja. Vsak dan, vsaka ura, celo vsaka minuta da značaju in s tem bodočemu življenju svoj pečat.

Kdor misli, da je smisel življenja v tem, da si pridobi veliko denarja, časti, ugleda in užitka, namesto da bi poiskal Božje kraljestvo in Njegovo pravičnost – ta je največji bedak. Kaj mu pomaga, če je nekaj let ali desetletij užival v samoljubnem stremljenju po zemeljskih užitkih, časti in bogastvu, v drugem življenju pa mogoče stoletja ali tisočletja sedi v bedi.

Predvsem materialisti naj se naučijo, kako izrecno napačno in usodno je njihovo stališče, da je človek na zemlji samo zato, da si ustvari čim boljše bivanje. Ne, človek ni samo za to zemljo in za kratek čas, ki ga je možno živeti na zemlji, temveč je za večno življenje. Vsakdo živi po svoji smrti naprej in njegova usoda se obrne tako, kakor je izoblikoval svoj značaj z mislimi, nameni, besedami in deli. Časovno življenje je setev, onstransko je letina, ki bo v vsakem smislu ustrezala setvi. Človek je tam preko to, v kar se je sam naredil. ”In kakor je človeku namenjeno enkrat umreti, nato pa pride sodba”

Napuh

Pravzaprav v osnovi obstaja pred Menoj samo en greh, ki je mati vseh drugih in se imenuje: Ponos ali ošabnost ali ­napuh! Iz tega napuha izhaja vse, kar je greh, kot je sebičnost, sla po oblasti, samoljubje, zavist, skopost, oderuštvo, goljufija, kraja, ropanje, jeza, umor, lenoba in nagnjenost k uživaškemu življenju; tudi bahanje, razuzdanost mesa, nečistost, vlačugarstvo in nazadnje pozaba Boga. Iz tega izvira tudi popolna brezbožnost in skupaj z njo popolna neposlušnost vsem zakonom božanskega izvora. Če pogledate vsakega od teh nad-grehov, boste ugotovili, da imajo korenine v napuhu. Torej, če nekdo želi odstraniti vse svoje domnevne grehe z eno potezo, naj se z vsem možnim naporom osvobodi kakršnegakoli napuha. Grehi, ki so narejeni brez napuha niso dejanski grehi, ker znotraj njih samih ne vsebujejo osnove za greh.

Napuh v resnosti

Potemtakem ponavljam: Nadvse se pazite napuha, če se želite upravičeno pojaviti pred Menoj in uživati v Moji vidni prisotnosti na Prihajajoči Veliki Dan! Toda tako dolgo, dokler v vas obstaja en sam atom napuha, ne Bom prišel k vam, ker se niste odrekli osnovnemu zlu, čeprav veste to, kar milijoni samo slepo ugibajo. Toda to vas niti najmanj ne naredi boljše, kot tiste, ki nimajo spoznanja o stvareh, katere vi že spoznavno doživljate, včasih celo resnično gledate. Vendar bo globoko spoznanje čistega duhovnega področja za vas neizmerljivo koristno samo če je vaše spoznanje združeno skupaj z resnično ponižnostjo.

Čast

Ne iščite časti sveta v kakršnikoli obliki. Za dušo in duha je to strup, in prej ali slej bodo njegove uničujoče posledice postale očitne. Poglejte vojne, kjer so zaradi časti pobiti milijoni. Če bi vladarji, glavni poveljniki in njihovi narodi služili nebeški ponižnosti namesto napuhu, ali bi se narodi vnemali s takšno besnostjo vnemali drugemu proti drugemu? Zares, pri ponižnih narodih vojna ne bi bila mogoča. Vendar ker je pri vseh narodih narasel napuh, ki povzroča, da se ima nek narod za boljšega, bolj uglednega, starejšega in z večjimi pravicami kot drugi, so vse opustošujoče vojne logična posledica porajajočega napuha.

Nauk

Popolnoma drugače bi bilo, če bi pohlepen ali zloben sovražnik, z namenom plenitve, vdrl v mirno deželo, katero naseljujejo ponižni in najmiroljubnejši ljudje. Takrat bi, seveda, prebivalci takšne dežele imeli pravico, da bi sprejeli in kaznovali takšnega hudobnega sovražnika z vso neprizanesljivostjo, in v tem primeru bi Jaz, kot Gospod, takoj prevzel vodstvo. Zli sovražnik bi takrat kmalu doživel, h kakšni nagradi so ga pripeljala njegova dejanja, in skoraj nikoli ne bi zbral toliko poguma za ponovno preplavljenje takšne dežele. Na žalost, ni tako. En narod želi biti večji kot drugi, eno kraljestvo mogočnejše kot sosednje.

Ošabnost narodov je šla predaleč. Hlapi pekla se že dvigujejo do najvišjih nebes! Sama Zemlja moli k Meni, da končno iztrebim zlobno Satanovo leglo! In glejte, prišel je čas, razkrit pred vašimi očmi: En narod se vojskuje proti drugemu! Če sprašujete zakaj, vam pravim: samo zaradi napuha! Jaz vam tudi rečem: Prešli so časi, ko je meč deloval kot razsodnik med častjo in sramoto, med krepostjo in slabostjo. Kajti meč ni bil nikoli orožje ponižnosti, ampak vedno orožje časti in samo-pomembnosti, in precej pogosto tiranije.

Napuh je največji sovražnik človeka!

Select Language